|
|
|
KAPELA SRCA JEZUSOVEGA
JEZUITI V MARIBORU
p. Janez Sraka
Jezuiti so prvič poskušali priti v Maribor leta 1621 na predlog krškega škofa. Dejansko pa so prišli 10. oktobra 1757. Naslednje leto so odprli gimnazijo na Glavnem trgu ter leta 1769 postavili Alojzijevo cerkev. V Mariboru so ostali do leta 1773, ko je bila Družba Jezusova ukinjena. Gimnazija pa je ostala.
Po vzpostavitvi Družbe leta 1815, je minilo dobro stoletje, ko so se vrnili v Maribor. Leta 1932 je namreč Spodnještajerska posojilnica Družbi pod zelo ugodnimi pogoji izročila dvonadstropno hišo z velikim vrtom na Levstikovi ulici št. 29 (sedaj Ljubljanska 13). Arhitekt Jožef Plečnik je hišo preuredil v rezidenco in v pritličju uredil kapelo Srca Jezusovega, tako, da je kapelo podaljšal na obeh koncih – na vzhodu prezbiterij, na zahodu pa podaljšek in lep vhod. Na praznik Kristusa Kralja leta 1932 je bila v kapeli prvič sv. maša. Istega leta so po Plečnikovem načrtu na Pobrežju uredili grobnico za svoje pokojne. Vsa dela je vodil p. Frančišek Tomc, ki je bil tudi predstojnik do aprila 1941. Pomagal mu je dolgoletni misijonar p. Alojzij Žužek. Leta 1938 se jima je pridružil p. Jakob Laura, ki je na željo škofa dr. Tomažiča prevzel delo za dijaško mladino. Vodil je tudi duhovne vaje v Domu, ki ga je uredil p. Tomc v dvoriščni zgradbi.
Na belo nedeljo leta 1941 so gestapovci vse tri patre in br. Marjana Vrtovca odpeljali v Meljsko kasarno, kjer je p. Žužek zbolel in 15. maja umrl v mariborski civilni bolnišnici. Ostali trije jezuiti so nekaj časa ostali v Meljski kasarni, nato so jih premestili v Brestanico, 15. julija pa so bili prepeljani na Hrvaško, kjer so dočakali konec vojne. Nacisti so kapelo spremenili v skladišče orožja, hišo pa zasedli.
Leta 1945 se je prvi vrnil p. Jože Preac, popravil hišo, odprl kapelo in uredil nekaj sob. Jeseni istega leta je p. Tomc ponovno postal predstojnik do svoje smrti leta 1951. Leta 1947 je prišel v hišo p. Jakob Laura. Leta 1949 so nove oblasti hišo že nacionalizirale in v njej nameravale naseliti dijake, vendar so jo na posredovanje duhovnika Stanka Cajnkarja, ki je bil prijatelj p. Jakoba Laure, vrnili in v hišo naselili nekaj strank.
Leta 1963 je bil ustanovljen Slovenski distrikt Družbe Jezusove, hiša na Ljubljanski 13 pa je postala vzgojna hiša – noviciat. Ko se je noviciat najprej preselil v Ljubljano, nato pa v Borovnico, so v hiši bivali mali semeniščniki. V 80-tih letih prejšnjega stoletja se je noviciat vrnil na Ljubljansko 13, dokler se ni preselil v Italijo. Vzgojna hiša pa je ostala do leta 2013.
Pogajanja z vodstvom Bolnišnice Maribor za prodajo hiše so potekala od leta 2012 dalje, vendar do prodaje ni prišlo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev na ministrstvu za zdravstvo.
Leta 2015 je p. Provincial Ivan Bresciani v hiši ustanovil kolegij za študente MAGIS.
Rezidenca na Ljubljanski 13 je bila v svoji skoraj 85-letni zgodovini rezidenca od koder so patri vršili apostolsko poslanstvo, nato je bila mala kasarna, nato zopet delno rezidenca. Kot vzgojna hiša je bila najprej noviciat, nato malo semenišče, zopet noviciat, apostolska hiša, od lani pa je sedež kolegija v univerzitetnem mestu Maribor.
JEZUITI V MARIBORU
p. Janez Sraka
Jezuiti so prvič poskušali priti v Maribor leta 1621 na predlog krškega škofa. Dejansko pa so prišli 10. oktobra 1757. Naslednje leto so odprli gimnazijo na Glavnem trgu ter leta 1769 postavili Alojzijevo cerkev. V Mariboru so ostali do leta 1773, ko je bila Družba Jezusova ukinjena. Gimnazija pa je ostala.
Po vzpostavitvi Družbe leta 1815, je minilo dobro stoletje, ko so se vrnili v Maribor. Leta 1932 je namreč Spodnještajerska posojilnica Družbi pod zelo ugodnimi pogoji izročila dvonadstropno hišo z velikim vrtom na Levstikovi ulici št. 29 (sedaj Ljubljanska 13). Arhitekt Jožef Plečnik je hišo preuredil v rezidenco in v pritličju uredil kapelo Srca Jezusovega, tako, da je kapelo podaljšal na obeh koncih – na vzhodu prezbiterij, na zahodu pa podaljšek in lep vhod. Na praznik Kristusa Kralja leta 1932 je bila v kapeli prvič sv. maša. Istega leta so po Plečnikovem načrtu na Pobrežju uredili grobnico za svoje pokojne. Vsa dela je vodil p. Frančišek Tomc, ki je bil tudi predstojnik do aprila 1941. Pomagal mu je dolgoletni misijonar p. Alojzij Žužek. Leta 1938 se jima je pridružil p. Jakob Laura, ki je na željo škofa dr. Tomažiča prevzel delo za dijaško mladino. Vodil je tudi duhovne vaje v Domu, ki ga je uredil p. Tomc v dvoriščni zgradbi.
Na belo nedeljo leta 1941 so gestapovci vse tri patre in br. Marjana Vrtovca odpeljali v Meljsko kasarno, kjer je p. Žužek zbolel in 15. maja umrl v mariborski civilni bolnišnici. Ostali trije jezuiti so nekaj časa ostali v Meljski kasarni, nato so jih premestili v Brestanico, 15. julija pa so bili prepeljani na Hrvaško, kjer so dočakali konec vojne. Nacisti so kapelo spremenili v skladišče orožja, hišo pa zasedli.
Leta 1945 se je prvi vrnil p. Jože Preac, popravil hišo, odprl kapelo in uredil nekaj sob. Jeseni istega leta je p. Tomc ponovno postal predstojnik do svoje smrti leta 1951. Leta 1947 je prišel v hišo p. Jakob Laura. Leta 1949 so nove oblasti hišo že nacionalizirale in v njej nameravale naseliti dijake, vendar so jo na posredovanje duhovnika Stanka Cajnkarja, ki je bil prijatelj p. Jakoba Laure, vrnili in v hišo naselili nekaj strank.
Leta 1963 je bil ustanovljen Slovenski distrikt Družbe Jezusove, hiša na Ljubljanski 13 pa je postala vzgojna hiša – noviciat. Ko se je noviciat najprej preselil v Ljubljano, nato pa v Borovnico, so v hiši bivali mali semeniščniki. V 80-tih letih prejšnjega stoletja se je noviciat vrnil na Ljubljansko 13, dokler se ni preselil v Italijo. Vzgojna hiša pa je ostala do leta 2013.
Pogajanja z vodstvom Bolnišnice Maribor za prodajo hiše so potekala od leta 2012 dalje, vendar do prodaje ni prišlo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev na ministrstvu za zdravstvo.
Leta 2015 je p. Provincial Ivan Bresciani v hiši ustanovil kolegij za študente MAGIS.
Rezidenca na Ljubljanski 13 je bila v svoji skoraj 85-letni zgodovini rezidenca od koder so patri vršili apostolsko poslanstvo, nato je bila mala kasarna, nato zopet delno rezidenca. Kot vzgojna hiša je bila najprej noviciat, nato malo semenišče, zopet noviciat, apostolska hiša, od lani pa je sedež kolegija v univerzitetnem mestu Maribor.
